Dolomiti: 3 dni, 2 jezeri in koča nad oblaki

⚠️ Rezervacije za 3-dnevni izlet 4.9.–6.9.2026 zapiramo 30.8.2026 – na voljo sta še 2 mesti za ta butični izlet!

Hiter pregled: vikend pohod po Dolomitih

Kazalo vsebine

1. Zakaj si Dolomiti zaslužijo tvoj vikend
2. Petek: Cortina d’Ampezzo in Lago di Braies
3. Sobota, Termin A: Cinque Torri
4. Sobota, Termin B: Lago di Sorapis
5. Nedelja: Tre Cime di Lavaredo
6. Kaj vzeti s seboj
7. Pogosta vprašanja
8. Rezervacija in cene

Enako za oba termina

Dan se začne zgodaj zjutraj, ko se z avtobusom odpravimo izpred zbirnih mest v Mariboru, Ljubljani ali Kranju proti srcu Dolomitov. Med vožnjo se pokrajina spreminja – avtoceste zamenjajo ovinkaste gorske ceste, v daljavi pa se pokažejo navpične apnenčaste stene, zaradi katerih so Dolomiti dobili vzdevek “bledi velikani”.

Prva postaja je Cortina d’Ampezzo, elegantna gorska vasica, ujeta med nekaterimi najbolj fotogeničnimi vrhovi v Dolomitih. Cortina je leta 1956 gostila zimske olimpijske igre, leta 2026 pa je – skupaj z Milanom – ta čast ponovno pripadla mestecu, kar mu daje poseben, skoraj praznični pridih.

Tu si vzamemo dobro uro časa za kavico na eni od terasic ob glavni ulici Corso Italia, kratek sprehod med elegantnimi izložbami in pogled na okoliške vrhove, ki obkrožajo mestece kot naravni amfiteater. Je odličen uvod v vikend – čas, da se ustaviš, izklopiš vsakdanjik in se psihično preseliš v počasnejši, gorski ritem.

Od Cortine se odpravimo proti enemu najbolj fotografiranih jezer na svetu – Lago di Braies (Pragser Wildsee). Namenoma ga obiščemo v poznih popoldanskih in zgodnjih večernih urah, ko avtobusi dnevnih turistov že odpeljejo proti dolini in se gneča razblini.

To je tisti trenutek dneva, ko jezero pokaže svoj pravi obraz: gladka, smaragdno zelena vodna površina, v kateri se zrcalijo strme stene skupine Croda del Beco (Seekofel), medtem ko sonce počasi zahaja za vrhovi in svetlobo pobarva v tople, zlato-rožnate odtenke. Značilna lesena barka, privezana ob majhnem pomolu, je eden najbolj prepoznavnih motivov v vseh Dolomitih – in tokrat jo boš videl v miru, skoraj sam.

Glede na željo skupine se lahko odpraviš na krožno pot okoli jezera (~4 km, ~100 m višinske razlike, ~1 ura hoje – lahek sprehod po gozdni poti ob vodi) ali počakaš na obali s skodelico kave ali kozarcem vina iz bližnjega bara. Oboje je enako vredno – jezero je tako fotogenično, da je vsak kot enako osupljiv.

Ko se svetloba začne umikati, se povzpnemo nazaj na avtobus in se odpeljemo še dobrega pol ure do kraja Auronzo di Cadore, kjer je naša prva nočitev. Auronzo je manjše, prijetno mestece ob jezeru Lago di Santa Caterina, obdano z gorami – idealna baza za naslednja dva dneva raziskovanja.

Po prihodu nas v hotelu čaka topla večerja v okviru polpenziona – domača tirolsko-beneška kuhinja, ki je po dolgem dnevu na poti in ob jezeru natanko to, kar potrebuješ. Večer je namenjen počitku, morda kratkemu sprehodu ob jezeru v mestecu in zgodnjemu spancu, saj nas čaka bolj aktiven sobotni dan.

Sobota: Cinque Torri in nočitev na 2.413 metrih

Jutro se začne z vožnjo do prelaza Passo Giau, enega najbolj slikovitih gorskih prelazov v Dolomitih, znanega po serpentinah med travniki, posejanimi s poletnim cvetjem. Od tu se peš odpravimo po krožni poti proti Cinque Torri – “petim stolpom”: pet mogočnih skalnih stebrov, ki se dvigajo naravnost iz travnika, eden najbolj prepoznavnih motivov v vseh Dolomitih. Verjetno si to silhueto videl na tisočih razglednic – tokrat jo boš videl v živo, od blizu, in se sprehodil skozi njeno srce.

Pot nas popelje med stolpe in skozi ostanke prve svetovne vojne – ohranjen sistem jarkov in strelskih položajev, izklesanih v skalo, ki so jih uporabljali avstro-ogrski in italijanski vojaki. Sprehod skozi te hladne rove, od koder se nenadoma odpre pogled na sončno dolino, je trenutek, ko zgodovina postane otipljiva. Razgled seže vse do skupine Tofane in navzdol proti Cortini d’Ampezzo – naravni balkon nad Dolomiti, kjer se za trenutek ustavi čas.

Od parkirišča na Passo Giau je do naše nočitve, Rifugio Averau, na vrtoglavih 2.413 metrih nadmorske višine, še približno 1,5 ure hoje po dobro označeni poti. Prihod do koče je sam po sebi doživetje – z vsakim korakom navzgor se razgled širi, dokler pred tabo ne obstane praktično cel gorski amfiteater: Cinque Torri pod tabo, Tofane pred tabo, v daljavi pa se v jasnih dneh vidi vse do skupine Marmolada, najvišjega vrha Dolomitov.

Rifugio Averau je tipična visokogorska koča – lesena, gostoljubna, z veliko teraso, kjer si po napornem vzponu privoščiš pijačo in strmiš v razgled, kakršnega v dolini preprosto ni mogoče videti.

Večer na koči je nekaj posebnega. Ko sonce zahaja, se stene Tofan obarvajo v značilni rožnato-oranžni odtenek (enrosadira) – pojav, vreden počakati z jopico v roki na terasi koče. Sledi topla večerja po receptih, ki so tu doma že desetletja – tipično gorsko-beneška kuhinja, obilna in ravno prav začinjena.

Ko se stemni, se na 2.413 metrih, daleč od mestne svetlobe, odpre nebo, kakršnega v dolini ne vidiš – jasne noči razkrijejo Rimsko cesto brez daljnogleda. Vzemi si trenutek pred spanjem, stopi ven, poglej gor – to je eden tistih spominov vikenda, ki ostane še dolgo.

Nočitev je v koči, v tipičnih gorniških sobah – preprosto, a udobno, in s tistim posebnim občutkom, da spiš sredi gora, ne le pod njimi.

Sobota: Lago di Sorapis, jezero mlečno turkizne barve

Ta dan se začne z vožnjo do prelaza Passo Tre Croci, izhodišča za enega najbolj osupljivih, a tudi nekoliko zahtevnejših pohodov vikenda – do jezera Lago di Sorapis. Pot vodi skozi gozd in nato po bolj odprtem, skalnatem terenu ob vznožju masiva Sorapiss, s pogledi, ki se odpirajo z vsakim novim ovinkom.

Gre za pohod, primeren za tiste z nekoliko več kondicije, ne zahteva pa plezalne izkušnje niti posebnega poguna pred višino – tik pred jezerom prečkamo približno 50 metrov dolg odsek, zavarovan z jeklenico, ki je povsem obvladljiv tudi za manj izkušene pohodnike.

In potem, za zadnjim ovinkom, se prikaže tisto, zaradi česar je ta pohod eden najbolj priljubljenih v Dolomitih: jezero tako intenzivno turkizno-mlečne barve, da je videti kot iz drugega sveta. Barva ni digitalna obdelava – nastane naravno, zaradi drobnih delcev dolomitne kamnine, ki jih ledeniška voda spira s pobočij Sorapissa. Do jezera ne pelje nobena cesta, zato si razgled prislužiš z lastnimi koraki, in prav zato ostane neokrnjen.

Ob jezeru stoji majhna, domača Rifugio Vandelli, kjer si privoščimo zasluženo okrepčilo – morda skledo domače julienne juhe, kos štruklja ali skodelico vročega čaja – medtem ko sediš na terasi z razgledom, kakršnega ne najdeš na nobeni razglednici. Ta občutek je tisti, zaradi katerega ljudje sploh hodijo v gore – in zaradi njega je Sorapis eden najbolj cenjenih ciljev v vsej gorski verigi.

Na poti nazaj se ustavimo ob jezeru Lago di Misurina, kjer si vzamemo trenutek za oddih, preden se z avtobusom vrnemo v Auronzo di Cadore – vožnja traja približno 20–25 minut.

Zvečer nas v hotelu v Auronzu ponovno čaka topla večerja v okviru polpenziona, priložnost, da si pri miru obnoviš moči ob pogovoru o vtisih dneva, preden se odpraviš počivat pred zadnjim dnevom vikenda.

Tudi nedelja je pri obeh terminih namenjena istemu cilju – Tre Cime di Lavaredo, trem skoraj navpičnim stenam in najbolj prepoznavnemu simbolu Dolomitov. Tri stolpaste stene se dvignejo naravnost iz zelenih pobočij, visoke skoraj tristo metrov, in jih prepozna praktično ves svet.

Pot nas pelje mimo Rifugio Auronzo do Rifugio Locatelli, od koder se odpre eden najbolj znanih razgledov na tri vrhove – s severne strani, kjer so stene najbolj dramatične, hkrati pa manj obiskane, kar pomeni več miru zate. Tudi tu naletiš na sledi prve svetovne vojne – vojaki si niso mogli izbrati bolj spektakularnega, a surovega bojišča.

Pri Terminu A po zajtrku v koči Averau sestopimo nazaj do vozil in se odpeljemo proti Rifugio Auronzo. Ker je zaradi jutranjega sestopa iz koče dan že dovolj dolg, tokrat izberemo krajšo, a enako spektakularno različico – sprehod do Rifugio Locatelli in nazaj po isti poti, brez potrebe po celotnem krogu. Zahtevnost je lahka, idealna za umirjen, a še vedno impresiven zaključek vikenda.

Pri Terminu B, kjer smo obe prejšnji noči prespali v hotelu v Auronzu, se po zajtrku odpravimo proti Misurini in naprej do Rifugio Auronzo, od koder gremo na polno krožno pot okoli vseh treh vrhov. Ta pot razgled nenehno spreminja – najprej se pokaže mogočna južna stran treh stolpov, nato dramatične severne stene pri Rifugio Locatelli. Zahtevnost ostaja lahka, a doživetje je zaradi celotnega kroga še bolj popolno.

Pred vrnitvijo domov se pri obeh terminih ustavimo še ob Lago di Misurina, kjer si privoščimo zadnjo kavo vikenda, po želji malico, in ujamemo še zadnje fotografije tega čudovitega, z gozdom obdanega jezera, preden se z avtobusom odpravimo proti domu – utrujeni, a s spominom, ki bo trajal veliko dlje kot sam vikend.

Kaj vzeti s seboj

Za udobno in varno doživetje priporočamo:

• Dobro uhojeno pohodniško obutev z gležnjarji
• Oblačila po plasteh (tudi poleti je na 2.400 m zvečer lahko hladno)
• Vetrovko oziroma tanko nepremočljivo jakno
• Sončna očala in kremo za sončenje (na višini sonce pripeka močneje)
• Dovolj vode in energijskih malic
• Manjši nahrbtnik
• Za Termin A (nočitev v gorski koči): vrečo za spanje (rjuho) in čelno svetilko
• Fotoaparat ali telefon – priložnosti za fotografijo se odpirajo praktično na vsakem koraku

Rezerviraj svoj vikend v Dolomitih

Dolomiti niso pokrajina, ki jo obiščeš enkrat in odkljukaš s seznama – so kraj, kamor se vračaš, ker vsakič znova ponudijo nov kot, novo luč, nov razgled. A prvi obisk, tisti, ko prvič stojiš ob Lago di Braies v sončnem zahodu ali ko se pod tabo prvič odpre pogled na Tre Cime di Lavaredo, je nekaj, česar se boš spominjal do konca življenja.

Mesta na obeh terminih so omejena, saj gre za manjšo, povezano skupino, kjer se še vedno lahko posvetimo vsakemu posamezniku. Če te je ta vikend pohod po Dolomitih nagovoril – in verjamemo, da te je – ne odlašaj.

Poglej si tudi ostale vodene pohodniške izlete.

Ne zamudi novih terminov

Prijavi se na obvestila in bodi prvi, ki izve za nov vikend pohod po Dolomitih in druge pohodniške izlete.