Petek zjutraj, štart ob 8:00 — kombi je udoben, družba je dobra, pot pa te vodi naravnost proti Dolomitom. Že v zgodnjem popoldnevu si na cilju, zvečer pa stojiš pred jezerom, ki je prelepo, da bi bilo res. To ni fotografija iz interneta — to je Lago di Braies, in ti si tam, ravno takrat, ko se zadnji avtobusi turistov poberejo domov, sonce pa začne barvati vrhove v zlato.
Tri dni. Dve nočitvi. Tri od najbolj fotogeničnih točk v Dolomitih — in en sončni zahod, ki ga ne boš pozabil. Izlet je zastavljen tako, da v enem podaljšanem vikendu vidiš bistvo vzhodnih Dolomitov: turkizna jezera, gorske prelaze in enega najbolj prepoznavnih razgledov na svetu.
Na voljo sta dva termina — izberi tistega, ki bolj ustreza tvoji kondiciji in željam. Petek (Lago di Braies) in nedelja (Tre Cime) sta pri obeh terminih enaka, razlika je v soboti. Prevoz poteka z udobnim kombijem, brez skrbi za vožnjo ali parkiranje.
Odhod v zgodnjih jutranjih urah iz Maribora, Ljubljane ali Kranja. Pot nas najprej pripelje v Cortino d’Ampezzo — gorsko vasico, kjer so leta 1956 potekale zimske olimpijske igre, leta 2026 pa jih je skupaj z Milanom znova soorganizirala. Tu si vzamemo čas za kratek ogled mesta, kavico in sprehod po centru. Nato se odpravimo do enega najbolj znanih jezer na svetu — Lago di Braies. Glede na željo skupine lahko naredimo krožno pot okoli jezera ali pa preprosto počakaš ob jezeru in uživaš v razgledih. Prispemo v večernih urah, ko se avtobusi turistov že poberejo domov, mi pa v miru opazujemo, kako se gore ogledujejo v smaragdno zeleni vodi jezera ob sončnem zahodu. Od tam nas čaka še dobre pol ure vožnje do naše 1. nočitve v Auronzo di Cadore, kjer nas ob prihodu čaka topla večerja v okviru polpenziona.
Krožna pot izpod prelaza Passo Giau nas peš popelje do znamenitih skalnih stolpov Cinque Torri, kjer se med potjo sprehodimo skozi ostanke prve svetovne vojne — ohranjene jarke in utrdbe na prostem. Od parkirišča na Passo Giau je do naše nočitve, Rifugio Averau na 2.413 m, približno 1,5 ure hoje. Dan zaključimo z večerjo in nočitvijo prav tam, od koder opazujemo sončni zahod nad Tofanami.
Pet skalnih stolpov, ki se dvigajo naravnost iz travnika, je eden najbolj prepoznavnih in fotografiranih motivov celotnih Dolomitov — silhueta, ki jo poznaš z na tisoče razglednic in objav na socialnih omrežjih, tokrat pa jo boš videl v živo, od blizu. Med njimi se sprehodimo skozi labirint jarkov, kavern in strelskih položajev, izklesanih naravnost v skalo, ki so jih vojaki uporabljali med prvo svetovno vojno na tej nekdanji fronti med Italijo in Avstro-Ogrsko. Razgled od tu seže vse do Tofan in v dolino proti Cortini — pravi balkon nad Dolomiti, kjer se čas za trenutek ustavi.
Po zajtrku v koči sestopimo do vozil in se odpravimo proti Rifugio Auronzo. Ker je nedeljski dan zaradi sestopa iz koče že dovolj dolg, se ustavimo v Rifugio Locatelli in se od tam vrnemo isto pot nazaj — od tam je namreč eden najbolj znanih razgledov na tri vrhove Tre Cime di Lavaredo z druge strani, brez potrebe po celotnem krogu.
Tri navpične stene, ki se dvigajo naravnost iz zelenih pobočij, so simbol celotnih Dolomitov — in ravno s severne strani, kjer stoji Rifugio Locatelli, so najbolj mogočne. Stojiš pod steno, visoko skoraj tristo metrov, ki so jo nekoč plezali prvi alpinisti, danes pa je razglednica, ki jo prepozna cel svet. Manj obiskana stran kot glavna krožna pot pomeni tudi manj gneče in več miru zate — idealen zaključek vikenda, preden se odpravimo proti domu.
Pred odhodom domov se ustavimo še pri Lago di Misurina, kjer spijemo kavico, po potrebi kaj pojemo in naredimo še zadnje fotografije tega prečudovitega jezera.
Odhod domov po pohodu.
Odhod v zgodnjih jutranjih urah iz Maribora, Ljubljane ali Kranja. Pot nas najprej pripelje v Cortino d’Ampezzo — gorsko vasico, kjer so leta 1956 potekale zimske olimpijske igre, leta 2026 pa jih je skupaj z Milanom znova soorganizirala. Tu si vzamemo čas za kratek ogled mesta, kavico in sprehod po centru. Nato se odpravimo do enega najbolj znanih jezer na svetu — Lago di Braies. Glede na željo skupine lahko naredimo krožno pot okoli jezera ali pa preprosto počakaš ob jezeru in uživaš v razgledih. Prispemo v večernih urah, ko se avtobusi turistov že poberejo domov, mi pa v miru opazujemo, kako se gore ogledujejo v smaragdno zeleni vodi jezera ob sončnem zahodu. Od tam nas čaka še dobre pol ure vožnje do naše 1. nočitve v Auronzo di Cadore, kjer nas ob prihodu čaka topla večerja v okviru polpenziona.
Nekoliko zahtevnejši, a nepozaben pohod nas popelje do enega najbolj osupljivih jezer v Dolomitih — Lago di Sorapis s svojo mlečno turkizno vodo. Primeren za pohodnike z malo več kondicije, tudi brez strahu pred višino — tik pred jezerom je namreč dovolj širok odsek poti, zavarovan z jeklenicami, dolg približno 50 m. Na poti nazaj postanemo ob jezeru Misurina.
Barva te vode ni “fotošop” — mlečno turkizna, skoraj nadrealna, nastane zaradi drobnih delcev dolomitne kamnine, ki jih ledeniška voda spira s pobočij Sorapissa. Jezero leži skrito med strmimi stenami, do njega pa ne pelje nobena cesta, kar pomeni, da si razgled resnično prislužiš s svojimi koraki. Ob jezeru stoji majhna Rifugio Vandelli, kjer si lahko privoščiš okrepčilo z razgledom, kakršnega ne najdeš na nobeni razglednici. Občutek, ko po urah vzpona prvič zagledaš to barvo izza zadnjega ovinka, je eden tistih trenutkov, zaradi katerih ljudje sploh hodijo v gore. Nazaj v dolino in do hotela v Auronzo di Cadore nas nato čaka še približno 20–25 minut vožnje.
Po zajtrku se odpravimo proti Misurini in naprej do Rifugio Auronzo, od koder se odpravimo na krožno pot okoli treh vrhov Tre Cime di Lavaredo — simbola celotnih Dolomitov. Pot je tehnično nezahtevna in primerna za vse, vmes pa postanek pri Rifugio Locatelli, od koder je eden najbolj znanih razgledov na tri vrhove z druge strani.
Malokatera gora na svetu ima tako prepoznaven obraz kot Tre Cime — tri skoraj navpične stene, ki se dvigajo iz travnatih pobočij naravnost proti nebu. Krožna pot te popelje okoli vseh treh, z razgledom, ki se spreminja z vsakim korakom: najprej mogočna južna stran, nato dramatične severne stene pri Rifugio Locatelli, kjer si vojaki prve svetovne vojne niso mogli izbrati bolj spektakularnega bojišča. Zadnji dan vikenda tako zaključimo tam, kjer se Dolomiti pokažejo v vsej svoji veličini — in s še eno fotografijo, ki je ne boš nikoli izbrisal.
Pred odhodom domov se ustavimo še pri Lago di Misurina, kjer spijemo kavico, po potrebi kaj pojemo in naredimo še zadnje fotografije tega prečudovitega jezera.
Odhod domov po pohodu.
| Noč | Termin A (Cinque Torri) | Termin B (Sorapis) |
|---|---|---|
| Petek | Hotel, Auronzo di Cadore (polpenzion) | Hotel, Auronzo di Cadore (polpenzion) |
| Sobota | Rifugio Averau, gorska koča na Passo Giau, 2.413 m (polpenzion) | Hotel, Auronzo di Cadore (polpenzion) |
Oba termina zahtevata osnovno pohodniško kondicijo za hojo v hribovitem in gorskem svetu (2–5,5 ur efektivne hoje na dan, odvisno od dneva). Lago di Sorapis je zaradi izpostavljenega, a dovolj širokega odseka poti, zavarovanega z jeklenicami (~50 m), primeren za pohodnike z malo več kondicije in brez strahu pred višino. Pot do Tre Cime in Cinque Torri je tehnično lahka in primerna tudi za manj izkušene pohodnike.
Petek (Lago di Braies) in nedelja (Tre Cime) sta pri obeh terminih enaka. Razlika je le v soboto: Termin A gre na Cinque Torri s peš krožno potjo in nočitvijo v gorski koči, Termin B pa na zahtevnejši pohod do jezera Sorapis, z obema nočitvama v hotelu.
Termin A smo zaradi velikega povpraševanja in hitro razprodanih mest v prejšnji izvedbi ponovili — nova izvedba poteka 2.–4. oktobra 2026, ponovno z omejenim številom 14 mest.
Ne, dovolj je osnovna pohodniška oprema in osnovna kondicija. Poti so tehnično lahke, brez potrebe po čeladi ali samovarovalni opremi.
Izlet izvedemo v vsakem vremenu — v primeru slabega vremena program lahko prilagodimo oziroma po potrebi zamenjamo za varnost skupine.
Prijaviš se lahko na tej strani pod posameznim terminom, kjer piše Rezerviraj.
