Jezera v Dolomitih: 5 najlepših z legendami in nasveti

O jezeru

Lago di Braies – ali po nemško Pragser Wildsee – je nedvomno najprepoznavnejše med vsemi jezeri v Dolomitih in danes eno najfotografiranih naravnih znamenitosti v vsej Italiji.

Leži na nadmorski višini 1.496 metrov v dolini Braies znotraj naravnega parka Fanes-Sennes-Braies, le nekaj kilometrov južno od avstrijske meje. S površino 31 hektarjev in globino do 36 metrov je hkrati najgloblje naravno jezero v Dolomitih – avgusta 2023 je v en sam dan privabilo več kot 10.000 obiskovalcev.

Voda se napaja iz podzemnih izvirov in talilne vode z okoliških pobočij. Barva se skozi dan in letni čas spreminja od intenzivne smaragdne do globoke safirne. Nad jezerom kraljuje impozantna gora Croda del Becco (Seekofel, 2.810 m), katere severna stena se zrcali v gladini jezera kot v ogromnem naravnem ogledalu.

Na zahodni obali stoji romanska kapelica iz leta 1904. Jezero je tudi izhodišče razvpitega Dolomiten-Höhenweg št. 1 – legendarnega visokogorskega hodnika do Brunecka. Ob njem raste redek naravni gozd macesnov in borov, v njem pa domujejo potočna postrv, lipan in beloplavuti plotica.

Zgodovina – hotel, ujetniki in odkup življenja

Na zahodni obali stoji Hotel Pragser Wildsee, zgrajen leta 1899. Med njegova pretekla gosta sta sodila celo nadvojvoda Franc Ferdinand d’Este in pozneje številni visoki gostje monarhije.

Na koncu druge svetovne vojne, maja 1945, je hotel postal prizorišče mračne epizode. Iz koncentracijskih taborišč Dachau, Buchenwald in Flossenbürg so sem prepeljali 137 uglednih političnih zapornikov – med njimi bodoči francoski premier Léon Blum in nekdanji avstrijski kancler Kurt Schuschnigg.

Komandant SS jih je nameraval izkoristiti kot živo blago za lastno varnost. Osvoboditev so dočakali prav tu ob jezeru, v kapelici na zahodni obali pa so potem zahvalno molili za rešitev. Danes je hotel prenovljen in odprt gostom vse leto.

Kaj početi

Krožna pot okrog jezera meri 3,5 do 4 kilometre in zahteva le uro do uro in pol hoje. Pot je varovana z ograjo, primerna za vse starosti in celo za izkušene otroke. Najlepši razgledi se odpirajo z severne obale, od koder se vidi celotna vodna površina z gorami v ozadju.

Na severovzhodnem delu je znamenita lesena čolnarna: tu si za 19–29 € na pol ure (ali 29–45 € na uro) lahko izposodite lesene čolne. Za zahtevnejše pohodnike je tu izhodišče za vzpon na Seekofel (2.810 m), ki traja 3 do 4 ure in nagrajuje z nepozabnim razgledom na vsa jezera v Dolomitih in okoliške vrhove.

O jezeru

Kdor je že videl fotografijo Lago di Sorapis, se je v tistem hipu zagotovo vprašal: ali je to res? Odgovor je – da, in v živo je še lepše. Med vsemi jezeri v Dolomitih velja prav Sorapis med poznavalci za absolutno najlepše gorsko jezero.

Jezero leži na nadmorski višini 1.923 metrov v bližini Cortine d’Ampezzo. Njegova posebnost je barva vode: gre za mešanico turkizne in mlečno bele, ki nastane zaradi drobnozrnatih mineralnih usedlin iz ledenika v zaledju. Podobnih jezer na tem kontinentu skorajda ni – po lepoti ga nekateri primerjajo celo z jezerom Louise v Kanadi.

Nad jezerom se dviguje masiv Punta Sorapiss (3.205 m), katerega najprestižnejši vrh nosi ime Dito di Dio – Prst Boga. Tik ob jezeru stoji koča Rifugio Vandelli, kjer si po pohodu privoščite zasluženo osvežitev.

Pot do jezera

Jezero ni dostopno z avtomobilom – tja vodi samo peš. Pot se začne na prelazu Passo Tre Croci (1.805 m), kakih 8 km od Cortine d’Ampezzo po cesti SR48. Parkirišče vzdolž ceste je brezplačno, a se v sezoni napolni že pred 7. uro zjutraj.

Od prelaza vodi urejena markirana pot št. 215 (za izkušene pohodnike obstaja še zahtevnejša varianta 216). Pot se sprva vije skozi senčen gozd, mimo bunkerjev iz prve svetovne vojne in z razgledi na Tre Cime in jezero Misurina.

V drugem delu postane ozka, deloma vklesana v skalo, z jeklenimi vrvi in železnimi stopnicami. Eksponirani odseki niso primerni za osebe z bojaznijo pred višino.

Povratna pot meri skupaj okrog 14 kilometrov in vzame 5 do 6 ur z odmorom pri jezeru. Celotno jezero je mogoče obiti po ozki poti – priporoča se smer v nasprotni smeri urinega kazalca.

Kdaj obiskati

Jezero je dostopno od poznega junija do sredine oktobra, odvisno od snežnih razmer. Julij in avgust sta prenatrpana – po poti se poda do 500 pohodnikov na dan.

Optimalni čas je konec junija ali september, ko je gneča manjša in barve pokrajine čudovite. Vedno priporočamo zgodnji odhod – pred 7. uro zjutraj.

O jezeru

Lago di Misurina je največje naravno jezero v pokrajini Cadore in eno najprivlačnejših jezer v Dolomitih za obiskovalce brez pohodniških ambicij. Leži na 1.754 metrih nadmorske višine v občini Auronzo di Cadore (Belluno).

Vode jezera odsevajo panoramo nekaterih najslavnejših dolomitskih vrhov – Sorapis (3.205 m), Cristallo (3.221 m), Cadini di Misurina in Tre Cime di Lavaredo. Nekateri pravijo, da je Misurina najlepša naravna razgledna točka v Dolomitih.

Jezero leži neposredno ob cesti – z avtomobilom zaparkiraš dobesedno 50 metrov od obale. Posebna vrednost jezera je zimska: ko zamrzne in okoliška pobočja pobelijo, je prizor iz pravljice. Vsak februar se na zamrznjenem jezeru odvija prestižni polo turnir na ledu – edinstven v Italiji.

Jezero je naravno izhodišče za plačljivo cesto do Rifugia Auronzo (2.320 m), najbližjega parkirišča za pot okrog Tre Cime di Lavaredo. Cesta je odprta od junija do oktobra.

Kaj početi in kaj videti

Najprijetnejša aktivnost je krožna sprehajalna pot okrog jezera (2,6 km), ki jo opravite v dobri uri. Pot je ploska, utrjena in primerna za otroške vozičke in starejše obiskovalce. Zgodaj zjutraj, ko utihne dežela in se gore zrcalijo v gladini, je prizor nepozaben.

V neposredni bližini se nahaja Monte Piana (2.324 m) – stolična gora z eno največjih in najohranjenejših zbirk ostankov iz prve svetovne vojne. Rovi, bunkeri, muzej na prostem in pokopališča obeh vojsk pričajo o strahotni gorski vojni. Na planoto se povzpnete s sedežnico Col de Varda ali peš v dveh urah.

Misurina kot baza za Tre Cime

Jezero je strateška točka za obisk Tre Cime di Lavaredo – od tu vodi plačljiva cesta do Rifugia Auronzo. Naša ekipa organizira izlete, pri katerih je Misurina idealna vmesna točka: po krožni turi okrog Tre Cime se tu ustavimo na kratki odmor in si ogledamo jezero pred povratkom domov.

O jezeru

Lago di Carezza – po nemško Karersee, po ladinsko Lec de Ergobando (Mavrično jezero) – je med vsemi jezeri v Dolomitih edino, ki ga napajajo izključno podzemni izviri. Leži na nadmorski višini 1.520 metrov v dolini Val d’Ega, pri vznožju masiva Latemar, le 26 kilometrov od Bolzana.

Po velikosti je skromno: v mokrih sezonah doseže do 300 metrov dolžine in 140 metrov širine, globina pa se giblje med 5 in 22 metri. Barva vode – zeleno-smaragdna, prešita s turkiznimi in rumenimi odtenki – preprosto ne upošteva optičnih zakonov.

Jezero je zaščiteni naravni spomenik in obkroženo z ograjo – do vode se ni mogoče dotakniti, kopanje je prepovedano. Ravno ta spoštljiva razdalja mu daje čar ekskluzivnosti, ki manjka jezerom, kjer se turisti kopičijo prav ob robu.

Kolikšno bo jezero, je odvisno od snežnih padavin: pozno spomladi je na vrhuncu, avgusta pogosto le skromna vodna ploskev. Winston Churchill si ga je decembra 1949 ogledal in takoj pograbil čopiče ter ga naslikal na platno. Med vsemi jezeri v Dolomitih je Carezza tisto, ki najbolj očara s svojo barvno magijo.

Obisk in praktični nasveti

Krožna pot okrog jezera je kratka (20 do 30 minut lahke hoje) in primerna za otroške vozičke in invalide. Parkirišče nasproti ceste je plačljivo (cca. 2 € na uro), a prostorno. Vstopnine ni.

Pohodniška infrastruktura v dolini Val d’Ega je odlična. Od jezera se odpravite z gondolo König Laurin I in sedežnico Tschein do planinske koče Moseralm ter nazaj peš ob jezeru. Smučišče Carezza Dolomites z 40 km prog je le minuto vožnje stran.

O jezeru

Lago di Landro – v nemščini Dürrensee – je skrit dragulj med jezeri v Dolomitih, ki ga večina turistov spregleda. Leži v dolini Landro (Val di Landro) med vasema Dobbiaco in Cortina d’Ampezzo, na 1.400 metrih nadmorske višine.

Jezero je znano po izjemno topli vodi – ker nima naravnega odtoka, se voda poleti segreje do prijetnih temperatur za kopanje. Na severnem bregu je prodnata plaža. Turkizno modra voda in mogočne skalne kulise masiva Cristallo v ozadju ustvarijo prizor, ki ga spokojen obiskovalec ne ceni nič manj od bolj znanih jezer.

Posebna atrakcija je razgledna točka Vista Tre Cime, le kakih 800 metrov od jezera vzdolž glavne ceste. To je eno redkih mest, od koder so Tre Cime di Lavaredo vidne neposredno iz doline – brez drage plačljive ceste in brez peš poti.

Prva svetovna vojna in zgodovinski sledovi

Dolina Landro je bila med prvo svetovno vojno strateški prehod na fronti med Italijo in Avstro-Ogrsko. Ob obali jezera stoji spominska plošča s kolom, ki obeležuje žrtve vojne.

Nekoliko severneje se nahaja pokopališče avstro-ogrskih vojakov in ostanki utrdb. Monte Piana je eden najohranjenejših vojnih muzejev na prostem v Italiji – z okopi, rovi, tuneli in razgledišči. To jezero v Dolomitih je tako hkrati naravni biser in zgodovinski spomenik.

Kaj početi

Krožna pot okrog jezera (pot št. 6B) meri 5,5 km in vzame uro in pol do dve uri lahke hoje po večinoma ravnem terenu skozi borove gozdove. Parkirišče ob jezeru je brezplačno – v Dolomitih prava redkost.

Ob jezeru je restavracija Ristorante Lago di Landro s tirolsko-italijansko kuhinjo. Za bolj pogumne pohodnike je to jezero v Dolomitih izhodišče za turo na Monte Piana, Via Ferrata Toblinger Knoten ali celo pot na Tre Cime.